Neprijetna resnica

Med pismi bralcev v Mladini ta teden je tudi moj odziv na članek Antona Komata («Neprijetna resnica», Mladina 29.8). Opozarjam, da bi bil Komatov poskus kritizirati znanstveno soglasje resnejši in relevantnejši, če bi upošteval in izpodbijal dejanske argumente Medvladne skupine o podnebnih spremembah (IPCC). V pismu naštejem le nekaj primerov. Spodaj navajam nekaj virov in širših razprav.

Med tem je bil Fred Singer, eden najglasnejših »skeptikov«, gost na Inštituti Jožef Stefan (S. R. Petrič, »Globalna otoplitev ni posledica človekove dejavnosti«, /Delo /11.9.08, str. 20). V navedenem članku med drugim trdi, da IPCC v zadnjem poročilu grafa »hokejske palice« ne uporablja več (kar je notorna neresnica), da vpliv Sončeve aktivnosti »povsem zanemarja« (ni res, temu namenja dvostransko razpravo, v. spodaj)… in si celo upa kritizirati znanstvenike, češ da na poročilo njegovega »NIPCC« odgovarjajo samo v blogih in da naj svoje očitke objavijo v znanstvenem časopisu. Blogi se mi zdijo pravo mesto za odgovore na polemični spis, ki so ga Singer z istomišljeniki dali na internet.

Širše o točkah, ki jih v Mladini naštejem (pozor – poglavja poročila IPCC so v precej velikih datotekah PDF):

Učinek urbanih naselij na meritve površinske temperature — je majhen in ga že upoštevajo: IPCC AR4 (2007) WG1, Summary for Policymakers str. 5 in 3. poglavje str. 237, 243-245.

Kronološki red segrevanj in rasti toplogrednih plinov — učinek tople grede segrevanj med ledenimi dobami ni sprožil ampak naj bi jih kot povratni učinek povečal: IPCC AR4 WG1, 6. poglavje, posebej str. 449 (Frequently Asked Question 6.1 — na voljo je tudi datoteka z vsemi »pogostimi vprašanji« iz poročila). Realclimate razlaga, kako se to ujema z grafom v Gorejevem filmu.

Srednjeveško toplo obdobje — po novejših raziskavah naj bi bilo manj toplo in manj globalno, kot ga Komat predstavlja: IPCC AR4 WG1, spet 6. poglavje, str. 468–9 (Box 6.4). Realclimate poučno razpravlja o negotovostih pri takšnih rekonstrukcijah.

Obdobje brez segrevanja sredi 20. stoletja — pomaga ga razložiti hladilni učinek drugih človeških emisij: modeli ga zdaj bolje reproducirajo, ko so začeli upoštevati aerosole, gl. IPCC AR4 WG1, spet 3. poglavje, str. 253 (FAQ 3.1); 9. poglavje, str. 684–6. /Gristmill /ima dobro kratko razlago. Lahko si ogledamo, kako aerosole upoštevajo npr. v modelu GISS, gi ga razvija NASA.

Hipoteza o vplivu kozmičnih žarkov na pojavnost oblakov, ki jo Komat predstavlja, kot da bi bila dokazana: je še vedno precej sporna, gl. IPCC AR4 WG1, 2. poglavje, str. 60, 64–5. Realclimate redno spremlja razpravo, npr. tukaj.