Religija in nasilje

Danes sem bil na tiskovni konferenci ob izidu zbornika Religija in nasilje, ki sta ga uredila Iztok Simoniti in Peter Kovačič Peršin. V svojem prispevku, »Kdo se boji monoteistov?«, kritično razpravljam o tezi, da je monoteizem v primerjavi z ne-monoteističnimi religijami posebej nagnjen k nasilju.

(Tukaj govorim o političnem nasilju oz. nasilju med družbenimi skupinami ali med družbami sploh.)

Do te trditve sem skeptičen, prav tako, kot sem skeptičen do nasprotnih trditev, da naj bi bil monoteizem — ali pa določena monoteistična vera — posebej miroljuben, ali sploh do trditev, da se da realne izbruhe nasilja povezati s določeno versko doktrino — sploh s takšno splošno doktrino, kot je monoteizem.

Razpravljam o teoretičnih povezavah med monoteizmom in nasiljem, kot so pomanjkanje (Regina Schwartz, The Curse of Cain; Hector Avalos, Fighting Words), monopolizem (Rodney Stark, One True God) in jezik nasilja, ki v kulturnem spominu nastaja iz revolucionarnosti monoteizma kot proti-religija (Jan Assmann, s čigavim esejem se zbornik začne). Ugotavljam, da teh potez ne najdemo samo pri monoteizmu. Pomanjkanje pa ni nujno vzrok konflikta, pomembneje je, kako z redkimi viri skupaj upravljamo in v kakšnem političnem sistemu. Assmannova ideja se mi zdi zanimiva, čeprav pri več točkah problematična. Lahko pomaga osvetliti nekaj pojav v zgodovini islama, kjer prav določene skupine, ki sebe imenujejo monoteisti — al-muvahhidin — nastopajo kot posebej nestrpne in sprte z okoljem (almohadi, vahabiti).

Širše o nekaterih temah, ki se jih dotaknem, razpravljata med drugimi Aleš Črnič (spornost novih verskih gibanj, problemi s povezavami med doktrino in izbruhi nasilja, pogojenost takšnega nasilja z interakcijo z družbenim okoljem), Ana Frank (nedavni preobrat v pojmovanju mučeništva v političnem islamu). Assmanove teze se resno loti predvsem Tine Hribar.

V zborniku je sicer veliko raznovrstnih tez, o katerih bi se dalo razpravljati oz. z njimi polemizirati, saj sta urednika pri izboru sodelavcev očitno zelo resno jemali načelo pluralizma. Morda bi se splačalo na tej osnovi organizirati še kakšno razpravo.