Odvzem lokalne volilne pravice tujcem
(ZLV-M)

(v povezavi; glede tujcev iste točke jedrnato pozvame Pravna mreža)

• poziva zakonodajalca, da četrtega odstavka 5. člena ZLV ne črta in ohrani že dosežen standard volilne pravice
• opozarja, da je volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah pa je s tem, ko jo je zakonodajalec uzakonil po 43. členu Ustave, postala ustavnopravno varovana. To pomeni, da se mora vsak poseg vanjo presojati po tretjem odstavku 15. člena Ustave in mora prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti
• ocenjuje, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal
• opozarja, da odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav predstavlja tudi kršitev načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave, ki po ustaljeni ustavnosodni praksi zagotavlja varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej in posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu
• opozarja na načelo nedopustnosti regresije (non-regression), ki izhaja iz načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave v zvezi s petim odstavkom 15. člena Ustave, po katerem zakonodajalec ne sme samovoljno zniževati že dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic
• sporno je tudi, da se predlog ZLV-M obravnava po skrajšanem zakonodajnem postopku z utemeljitvijo, da gre za manj zahtevne spremembe zakona. Del predloga, ki se nanaša na odvzem volilne pravice tujcem, namreč predstavlja spremembo ureditve, ki velja že od leta 2002 in bi vplivala na volilno pravico posameznikov na lokalnih volitvah, ki bodo izvedene že v tem letu.

• meni, da bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, potrebno narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov, ki zavezujejo Slovenijo.
• meni, da obrazložitev, da se ta zakon sprejema po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevno spremembo zakona, ne vzdrži. Predlagani odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav na lokalnih volitvah vpliva na aktivno volilno pravico preko 100.000 prebivalcev Slovenije, kar je že glede na obseg posledic zahtevno vprašanje. (…) Posebej zaskrbljujoče je, da se novela zakona sprejema brez obrazložitve razlogov, ki bi utemeljevali nenaden odvzem volilne pravice določene skupine prebivalstva.

• opozarja na spornost predlagane spremembe z vidika skladnosti s predmetom in namenom Konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, po kateri se vsaka pogodbenica zavezuje,

  da bo vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje iste zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi.

  – 6. člen Konvencije

  Slovenija je to konvencijo podpisala 23. novembra 2006. Čeprav je Slovenija do sedaj še ni ratificirala, od njenega podpisa tudi ni odstopila. Skladno z 18. členom Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb podpis mednarodne pogodbe državo podpisnico zavezuje, da se vzdrži dejanj, zaradi katerih bi se lahko izničila predmet in namen mednarodne pogodbe, če je podpisala mednarodno pogodbo s pridržkom ratifikacije, dokler jasno ne izrazi namena, da ne bo postala pogodbenica mednarodne pogodbe.

• med drugim priporoča, da se črta predlagani 1. člen, ki bi odzvel volilno pravico tujcem
• opozarja, da bi predlagana zakonska sprememba lahko imela diskriminatorne učinke na določeno skupino tujcev

• izraža resno zaskrbljenost nad tem, da so bile spremembe, ki bi državljanov tretjih držav odvzele lokalno volilno pravico, ki jo imajo od l. 2002, vložene le nekaj mesecev pred naslednjimi lokalnimi volitvami, v neskladju z Zakonikom dobre prakse
• zaprosi Beneško komisijo za mnenje o skladnosti predlaganih sprememb z evropskimi volilnimi standardi

• opozarja, da predlog ukinitve aktivne volilne pravice državljanov tretjihdržav ne vsebuje nobene obrazložitve in meni, da je obrazložitev nujna, glede na pomen volilne pravice, ki je temeljna politična pravica, in skladno z ustavnim načelom pravne države kot tudi 115. členom Poslovnika državnega zbora
• opozarja na napotilo Kodeksa dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je sprejela Komisija za demokracijo skozi pravo Sveta Evrope (t. i. Beneška komisija), da naj se volilne zakonodaje ne spreminja manj kot letno dni pred volitvami
• opozarja na druge probleme in pomanjkljivosti predloga v zvezi z volilnimi enotami

• spremembam zakona ostro nasprotujejo
• zahtevajo, da se predlagane spremembe presodijo z vidika njihove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije
• Vlado pozivamo, naj prepozna razvojne priložnosti za krepitev vključevanja in politične participacije vseh prebivalcev Republike Slovenije
• opozarjajo, da je sprememba sporna, saj omejuje politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred več kot dvemi desetletji
• opozarjajo, da je obravnavana po skrajšanem zakonodajnem postopku in na začetku mandata, s čimer je onemogočena širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval
• opozarjajo, da gre za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami
• Podpisnici: Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Slovenska filantropija, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Kulturni klub – Club culturale iz Kopra, Infokolpa, Inštitut Časopis za kritiko znanosti, Založba /*cf. – Zavod za založniško in raziskovalno dejavnost, Inštitut za multikulturne raziskave – IMR, Albansko kulturno društvo – AKD LIRIA, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Bošnjaško mladinsko kulturno društvo Velenje, Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji, Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, Kulturno društvo albancev Migjeni – KDA Migjeni, Kulturno društvo albancev Besa Celje, Društvo albanskih žensk Teuta, Društvo Ymer Elshani Slovenija, Kulturno društvo Albancev Slovenske Istre Iliria-Koper, Kulturno in športno društvo “Sandžak” v Sloveniji, Kulturno izobraževalno društvo Bashkimi Maribor, Društvo za kulturno kontaminacijo AnKlaB, Društvo Ljiljan, Kulturno umetniško in športno društvo Behar, Bošnjačko kulturno društvo RUH Domžale, Sangai d.o.o. – Sangai – Skupaj, Zavod Proja, Kulturno društvo Mihajlo Pupin Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti – ZRC SAZU, Društvo Medkulturni dialog, Društvo Afriški center, Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi, Delavska svetovalnica, Inštitut za delavske študije

Slovenija je pravna in socialna država.

– 2. člen

Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

– 3. člen

Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.

– Tretji odstavek 43. člena

Na podlagi tega člena je zakonodajalec l. 2002 tujcem dodelil volilno pravico.

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki.

– 14. člen

Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave.

Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.

Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava.

Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve.

Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.

– 15. člen

To vključuje volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah, ki je urejena v pravnem aktu (ZLV od l. 2002 na podlagi 43. člena Ustave RS).

Po odločbi US št. U-I-346/02 mora poseg po takšne pravice prestati ustavnosodno presojo po strogem testu sorazmernosti.

Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni (EST no. 144)

Vsaka pogodbenica se zavezuje,

da bo vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje iste zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi.

– 6. člen konvencije

Slovenija je to konvencijo podpisala 23. novembra 2006, ampak je še ni ratificirala. Varuhinja ugotavlja: »Skladno z 18. členom Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb podpis mednarodne pogodbe državo podpisnico zavezuje, da se vzdrži dejanj, zaradi katerih bi se lahko izničila predmet in namen mednarodne pogodbe, če je podpisala mednarodno pogodbo s pridržkom ratifikacije, dokler jasno ne izrazi namena, da ne bo postala pogodbenica mednarodne pogodbe.«

Beneška komisija Sveta Evrope, Code of good practice in electoral matters (2025)