Se vidimo na volitvah?
O odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah tujcem
Ljubljančan sem. V tem mestu živim vsega skupaj 28 let, dlje kot v vseh drugih. V tem času sem se štirikrat skupaj s someščani odpravil na volišče oddat svoj glas na lokalnih volitvah. Kaže pa, da se na jesenskih volitvah ne bomo videli. Ne zato, ker svoje demokratične dolžnosti nočem opraviti, ampak zato, ker mi je skrajno desnopopulistična parlamentarna večina pravkar vzela volilno pravico.
Take stvari se mi kot razmeroma privilegiranemu belemu moškemu ne dogajajo vsak dan. Kot Norvežan pa delim status tujca iz »tretje države« z okoli 148.000 drugimi z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki nismo državljani ne Republike Slovenije ne EU. Doslej nam je Republika Slovenija dajala aktivno volilno pravico na volitvah za občinski svet in župana. S spremembo Zakona o lokalnih volitvah (ZLV), ki jo je vložila skupina poslank in poslancev SDS, NSi/Fokus/SLS in Resnice, sprejela pa cela desna koalicija, nam je ta demokratična pravica odvzeta. Po skrajšanem postopku. V volilnem letu, nekaj mesecev pred jesenskimi volitvami. Brez sleherne obrazložitve.
Obrazložitev predloga se nanaša na ureditev volilnih enot iz leta 2024. S tem pa volilna pravica tujcev ni povezana, saj ni od včeraj, ampak od leta 2002. Slučajno tistega leta, ko sem se v Slovenijo preselil za stalno. Od tega je že četrt stoletja.
Takratna odločitev je bila pametna. Nismo državljani, smo pa občani oz. meščani. Smo stanovalci, delavci, šolarji, starši, potniki v mestnem prometu, prodajalci, kupci, člani mestne knjižnice in ne nazadnje davkoplačevalci. Skupno dobro je tudi naš interes, zavedamo se problemov, pogovarjamo se o rešitvah, morda prispevamo še kakšno idejo od drugod. Glasovanje je tudi del integracije tujcev, ki z glasovanjem bodisi prevzamemo soodgovornost za razvoj, bodisi frustracije kanaliziramo v demokratični protest. Na lokalnih volitvah ne vplivamo na odločitve o vojski, zunanji politiki ali ustavnih spremembah, ki razumljivo pripadajo samo polnopravnim državljanom.
Znižanje standarda
Republika Slovenija tujcem iz tretjih držav l. 2002 ni bila dolžna dati lokalne volilne pravice. Države o tem samostojno odločajo. Evropska praksa ni enotna, podobno kot v Sloveniji pa je urejeno v vsaj kakšnem ducatu evropskih držav.1 Kakor so obrazložili predlagatelji sedanje ureditve l. 2002: »Medtem ko nas k zagotovitvi volilne pravice državljanom EU zavezuje direktiva, je vprašanje dodelitve volilne pravice tudi drugim tujcem stvar civilizacijskih, kulturnih in političnih standardov oziroma politične presoje.«2 S sedanjo sestavo parlamenta so se standardi očitno znižali.
To pa je ustavnopravno sporno. Strokovnjaki ugotavljajo, da je lokalna volilna pravica tujcev s tem, da so jo uzakonili, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic.3 Takšna pravica se lahko omeji le v skladu s 15. členom Ustave, vsak poseg vanjo mora prestati presojo legitimnosti in sorazmernosti, po načelu varstva zaupanja v pravo pa se pravni položaj posameznika ne sme poslabšati arbitrarno, brez stvarnega razloga. Kjer obrazložitve ni, tudi ni stvarnega razloga, legitimnega cilja in sorazmernosti.
Poleg tega, kot opozarja Varuhinja človekovih pravic, je Slovenija vmes, l. 2006, podpisala Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, po kateri se zavezuje, da bo vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti na volitvah lokalnih oblasti, če v kraju prebiva že pet let. Slovenija konvencije še ni ratificirala, dokler od nje ne namerava odstopiti, pa bi se po mednarodnem pravu morala vzdržati dejanj, zaradi katerih bi se lahko izničila predmet in namen konvencije.
Če nam slovenski zakonodajalec volilne pravice nikoli ne bi dodelil, bi torej šlo za slabo presojo, s tem pa verjetno ne bi prekršil ne Ustave RS ne človekovih pravic. Sam bi obžaloval pomanjkanje glasu, bistveno pa je, da ne glede na to, kdo glasuje, me v Sloveniji varuje demokratična, pravna država. Ampak prav to varstvo, ne samo glas tujcev, je zdaj na kocki, ker gre za odvzem pravic, za znižanje doseženega standarda.
Zato odvzem lokalne volilne pravice ni samo sporočilo nam tujcem, da pod novo oblastjo nismo zaželeni, da je naše sodelovanje odveč, da v naslednji rundi lahko pridejo še po druge pravice (stranka Resnica bi nam vzela tudi socialne pravice).4 Pravzaprav gre za sporočilo vsem državljanom, da parlamentarna večina lahko z ustavnimi pravicami dela, kar hoče, ker lahko. To se (ob drugih zloveščih pobudah, kot je sprememba Zakona o parlamentarni preiskavi) lahko razbere iz neznosne lahkotnosti, s katero bi desne stranke po skrajšanem postopku in brez razlogov več kot 100.000 ljudem vzele osnovno politično pravico, ki jo uživamo že četrt stoletja.
Tudi sprememba volilnega zakona nekaj mesecev pred volitvami posega v demokratične pravice vseh državljanov. Kot opozarjajo tako ZPS kot Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) in Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, je to sprto z evropskimi pravnimi standardi, ki jih je sprejela Beneška komisija in po katerih se se volilna zakonodaja ne sme spreminjati manj kot leto dni pred volitvami.5
Predlagatelji so nujnost skrajšanega postopka in izrednih sej utemeljili s pravočasno pripravo občin na uskladitev aktov pred bližajočimi se volitvami, kar naj bi prispevalo k pravni varnosti, nemotenemu delovanju občinskih organov in pravočasni izvedbi vseh postopkov. Vse našteto v resnici edini ogrožajo predlagatelji sami s spreminjanjem volilne zakonodaje na vrat na nos tik pred volitvami, ki kliče še po oceno ustavnosti.
Fiktivni vplivi
Zakaj so se odločili za ta poseg, lahko samo ugibam. Baje jih skrbi vpliv fiktivno prijavljenih tujcev, ampak vpliv tujih agentov na volitve v zadevi BlackCube jih nič ne skrbi. Verjetneje upajo, da bodo s ponovnim risanjem nekaterih volilnih enot in izključitvijo tujcev lažje zmagali na lokalnih volitvah. Slabo kaže demokraciji, kadar se stranke za glasove volivcev ne potegujejo, pač pa jih skušajo utišati. Bi pa vsaj imelo nekakšen makiavelističen smisel, če bi temeljilo na realni analizi politične koristi desnice od izključitve tujcev tretjih držav, ne le na predsodkih, ki v isti koš mečejo vse nepridiprave: tujce in levičarje.
Realno gledano je malo verjetno, da jeziček na tehtnici premikamo tujci. Prvič žal zaradi volilne neudeležbe: volivcev iz tretjih držav, ki smo glasovali na lokalnih volitvah l. 2022, je bilo samo 7.354.6 Drugič zato, ker nismo homogena skupina, se pač razlikujemo po interesih, prepričanjih in pripadnostih. Kaže, da je celo predpostavka, da vsaj noben idiot med nami ne glasuje za tiste, ki bi nam glas odvzeli, preveč optimistična. »Balkanske« povezave so daleč od enoznačnih, selfiji ljubljanskega župana z Vučičem in Dodikom, na primer, gotovo ne naletijo na odobravanje med vsemi tukajšnjimi Srbi, kaj šele med drugimi narodi bivše države.
Osebno sem se že veselil jesenske priložnosti glasovati za zamenjavo Jankovića. Morda se bom moral zadovoljiti s slastno ironijo, da mi to brani SDS.
Glej tudi: Zapisi: Odvzem lokalne volilne pravice tujcem (ZLV-M)
Opombe:
V vseh nordijskih, v Estoniji, Litvi, Luksemburgu in Belgiji ter na Irskem, Nizozemskem in Slovaškem, gl.: https://en.wikipedia.org/wiki/Non-citizen_suffrage.
Citirano v mnenju Zakonodajno-pravne službe.
Mnenje Zakonodajno-pravne službe (9.6.2026); izjava Pravne mreže za varstvo demokracije (11.6.2026).
»(S)ocialne pravice se omejijo na slovenske državljane.« Memorandum stranke Resni.ce, marec 2026, str. 32.
Beneška komisija Sveta Evrope, Code of good practice in electoral matters (Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah, 2025).
TV Dnevnik, 8.6.2026.